Med

Med je tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele. nastane iz različnih virov, ki proizvajajo nektar ali mano. Nektar čebele nabirajo na živih delih rastlin. Mana so sladke kapljice , ki jih izločajo žuželke (uši, kaparji, škržati).

 

Čebele v svojem medenem mešičku prenašajo približno 50 mg nektarja ali mane. Vnos v panj je odvisen od oddaljenosti paše. Nabran nektar ali mano v panju pašne čebele v nadaljno predelavo predajo panjskim čebelam, ki jima dodajo izločke svojih žlez in shranijo v celice. S pomočjo svojih kril tako shranjen med prevetrijo, da iz njega izločijo odvečno vlago. Ko ta doseže dovolj nizko raven vlage je med zrel, zato ga zaprejo z voščenimi poklopci.

 

Pridobivanje medu

Ko med v panjih dozori, čebelar iz njih odvzame medene sate. S posebnim orodjem odstrani voščene poklopce in tako odprto satovje vstavi v točilo. To je naprava, ki s pomočjo centrifugalne sile izloči med iz satovja. Takole pridobljen med čebelar precedi in shrani v primerno posodo za shranjevanje medu.

 

 

 

 

Značilnosti medu 

Med je kompleksna mešanica 300 različnih kemisjkih spojin. Med njimi je največ sladkorjev (75% - 80%) in vode (14% - 20%). Na sestavo in s tem fizikalno-kemijske lastnosti meda vplivajo različni dejavniki, od botaničnega in geografskega izvora, podnebja, količine padavin in temperature v obdobju medenja.    

V Sloveniji poznamo več vrst medu, ki so odvisni od deleža posameznih rastlin. Najbolj znani so naslednji:

  • Cvetlični
  • Gozdni
  • Regratov
  • Oljne ogrščice
  • Lipov
  • Kostanjev
  • Akacijin (Robinija)
  • Hojin
  • Smrekov
  • ...

 

Kristalizacija

Neizpodbitno dejstvo je, da vsi domači Slovenski Medovi kristalizirajo. Zaradi tega so ga tudi stari Slovani poimenovali STRD. Kristalizacija je zanesljiv znak pristnosti domačega medu.

Hitrost kristalizacije je odvisna od vrste medu, razmerja določenih komponent v medu, temperature in časa shranjevanja. Kristalizacijo medu lahko predvidimo, če  poznamo razmerje med fruktozo in glukozo ter razmerje med glukozo in vodo. V obeh primerih če prevladuje glukoza daje pogoje za razmeroma hitro kristalizacijo. 

Med lahko nazaj utekočinimo s segrevanjem do temperature 40°C. Reakcija je reverzibilna, kar pomeni, da se kristalizacija lahko ponovi. 

 

Na vrh